Zorana Baković za časnik Delo piše od leta 1986. Na Kitajsko je sicer odpotovala že v drugi polovici sedemdesetih let, ko je v Šanghaju študirala kitajsko klasično književnost. Po študiju je kot prevajalka pet let delala za zvezno vlado in v tem času osebno spoznala vse najvišje kitajske voditelje. Ta znanstva so odpirala vrata, ki bi bila sicer hermetično zaprta. Leta 1985 se je v pekinškem predstavništvu podjetja Astra zaposlila kot prevajalka. Sledil je – zapisano v nogometnem žargonu – prestop desetletja. Zorana je zapustila zunanjo trgovino in prestopila v novinarske vrste. Decembra 1986 je že pisala o kitajskih reformah, študentskem nezadovoljstvu in gostovanju Slovenskega okteta v Šanghaju. Leta 1987 se je kot dopisnica Dela tudi zaposlila.
Zorana Baković za časnik Delo piše od leta 1986. Na Kitajsko je sicer odpotovala že v drugi polovici sedemdesetih let, ko je v Šanghaju študirala kitajsko klasično književnost. Po študiju je kot prevajalka pet let delala za zvezno vlado in v tem času osebno spoznala vse najvišje kitajske voditelje. Ta znanstva so odpirala vrata, ki bi bila sicer hermetično zaprta. Leta 1985 se je v pekinškem predstavništvu podjetja Astra zaposlila kot prevajalka. Sledil je – zapisano v nogometnem žargonu – prestop desetletja. Zorana je zapustila zunanjo trgovino in prestopila v novinarske vrste. Decembra 1986 je že pisala o kitajskih reformah, študentskem nezadovoljstvu in gostovanju Slovenskega okteta v Šanghaju. Leta 1987 se je kot dopisnica Dela tudi zaposlila.